Datum objave: februar 2003

1 UVOD

2 KAJ PRINAŠA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA ?

2.1.1 Kaj je novega v prvem razredu ?

3 ZAKLJUČEVANJE OSNOVNE ŠOLE IN PREHAJANJE V NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE

4 PRAVICE UČENCEV OZ. STARŠEV GLEDE IZSTOPA IZ PROGRAMA

5 RAZBREMENITEV UČENCEV IN USTVARJANJE PRIJETNEGA POČUTJA V SPREMENJENI ŠOLI

6 ŠOLSKA PREHRANA

7 UČBENIKI

8 PREVOZI UČENCEV

1. UVOD

Devetletna osnovna šola je razdeljena na triletja. Vsako triletno obdobje ima svoje značilnosti in posebnosti in tvori zaključeno celoto tako po vsebini, organizaciji in vrsti pedagoških delavcev v posameznem obdobju.

V oddelkih, kjer so vključeni učenci s posebnimi potrebami, lahko poleg učitelja sodeluje strokovni delavec s specialno pedagoško izobrazbo.Podaljšano bivanje izvajajo učitelj razrednega in predmetnega pouka, vzgojitelj predšolskih otrok, defektolog, pedagog, psiholog, socialni pedagog.

2.1 ZGODNEJŠI VSTOP V OSNOVNO ŠOLO

Otroci bodo začeli obiskovati devetletno osnovno šolo v tistem letu, v katerem bodo dopolnili šest let.
Stroka trdi, da je za otrokov razvoj pomembno sistematično in strokovno ukvarjanje z njim že v obdobju od 3. leta starosti dalje.

2.1.1. Kaj je novega v prvem razredu

Za pedagoške delavce, predvsem pa za starše, je v celotnem šolanju prav gotovo največja novost 1. razred. 
Da je delo in bivanje v začetnem razredu prijaznejše, hkrati pa zanimivejše in bogatejše, sta pri polovici ur prisotni učiteljica in vzgojiteljica. Tak način dela je velika novost šole, prehod iz vrtca (ali od doma) pa za otroke olajšan in prijaznejši.
Program novega 1. razreda devetletne osnovne šole je v skladu z razvojnimi značilnostmi in specifičnostmi učenja šestletnih otrok.
Za otroke v 1. razredu so pripravljeni novi učni načrti, ki so prilagojeni starosti šestletnih otrok in vključujejo njihovi razvojni stopnji ustrezne metode in pristope pri poučevanju in učenju. Tudi za nadaljnji dve leti so učni načrti ustrezno prilagojeni in naravnani na prvo triletje kot celoto.

Učence v prvih treh letih iz razreda v razred praviloma spremlja ista učiteljica in znanje učencev se v celotnem prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ocenjuje opisno.
Organizacija "ure" in pouka v prvem razredu je prirejena tako, da je primerna za otroke pri šestih letih starosti. Dolžina ure ni predpisana, šolski zvonec ne napoveduje začetka in konca dela pri določenem predmetu in pri izvajanju vsebin so predvidene medpredmetne povezave.

Učni programi so pripravljeni tako, da uspešno povezujejo dobre izkušnje iz programa priprave na šolo (male šole) in programa prvega razreda osemletne OŠ.

2.2 DRUGO TRILETJE - 4., 5. in 6. razredu

V drugem triletju bodo imeli učenci največ do 26 ur obveznega programa.
Iz opisnega ocenjevanja v prvih treh letih, učitelji v četrtem razredu postopno preidejo na številčno ocenjevanje in ob koncu četrtega leta dobijo učenci prvič spričevalo s številčnimi ocenami.

V devetletni OŠ se uvaja zgodnejše učenje angleškega jezika v 4. razredu, kar za nas ne predstavlja nobene novosti, saj že sedaj izvajamo pouk zgodnejšega učenja tujega jezika v 3. in 4. razredu osemletke. Povečalo se bo le število ur.
Pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku se v drugem triletju predvideva izvajanje fleksibilne diferenciacije, kar pomeni, da je pri eni četrtini ur, namenjenih tem predmetom možno organizirati pouk nivojsko, v homogenih skupinah, glede na sposobnosti, znanje in interes učencev.
Ob koncu drugega triletja je načrtovano prostovoljno zunanje preverjanje znanja, za kar se bodo odločali učenci sami, skupaj s svojimi starši.

2.3 TRETJE TRILETJE 7. , 8. in 9. razred 

Ob zgodnejšem vstopu v devetletno osnovno šolo in prilagajanju celotnega dela mlajšim otrokom, vnaša v osnovno šolo največ sprememb prav zadnje triletje.
Predmetnik 7. razreda devetletne OŠ in predmetnik 6. razreda osemletne OŠ se prekrivata oz. razlikujeta v naslednjem:

Predmet	Štev. ur v predmetniku 6. razreda osemletke	Štev. ur v predmetniku 7. razreda devetletke
slovenščina	4	4
matematika	4	4
glasbena vzgoja	1	1
geografija	2	2
zgodovina	2	2
angleščina	3	4
likovna vzgoja	2	1
državljanska vzgoja in etika (ED)	-	1
biologija	2	-
naravoslovje	-	3
tehnika in tehnologija	2	1
športna vzgoja	3	2
gospodinjstvo	1	0,5 + 4 dnevi dejavnosti v okviru naravoslovnih in tehniških dni
izbirni predmeti*	-	3*

* izbirni predmet TUJ JEZIK (kot drugi jezik) se poučuje dve uri tedensko in tako, da ima učenec, ki ga izbere, eno uro več pouka od tistega učenca, ki je izbral tri enourne izbirne predmete.

Po predmetniku so predvideni tudi dnevi dejavnosti (kulturni dnevi, naravoslovni dnevi, športni dnevi in tehniški dnevi).

Vsi predmeti v tretjem triletju devetletne OŠ se ocenjujejo s številčnimi ocenami.
Če ima učenec ob koncu 7. ali 8. razreda eno ali dve nezadostni oceni, opravlja popravne izpite. Popravni izpit lahko opravlja največ dvakrat do konca šolskega leta. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred. Prav tako ponavlja razred, če ima tri ali več nezadostnih ocen.

Pri prehodu iz sedanjega 5. razreda osemletke v program novega 7. razreda devetletke je potrebno zagotoviti ustrezno kontinuiteto ciljev pri vseh predmetih oz. predmetnih področjih in naravnati cilje ter predlagane vsebine v novih učnih načrtih za predmete v 7. razredu (in v 8. ter 9. razredu, če je to potrebno) na cilje oz. standarde znanja pri predmetih oz. predmetnih področjih ob zaključku sedanjega 5. razreda osemletne OŠ.

Umeščenost predmeta gospodinjstvo:
Predmet gospodinjstvo je v predmetniku 9-letne osnovne šole v 5. in 6. razredu, v predmetniku 8-letne osnovne šole pa v 6.,  7. in 8. razredu. Prehod učencev iz programa 5. razreda 8-letne v program 7. razreda 9-letne osnovne šole bi konkretno za predmet gospodinjstvo pomenil, da učenci v prehodnem obdobju postopnega uvajanja 9-letne OŠ tega predmeta ne bi imeli. Zato je PRKK za gospodinjstvo poiskala rešitev, ki omogoča sprejemljivo realizacijo ciljev ter ne presega zakonskih okvirov:
V sedmem razredu se gospodinjstvo poučuje v obsegu 0,5 ure tedensko, kar pomeni 17,5 ur letno (gre za razliko do zakonske omejitve največ 30 ur tedensko), v 7., 8. in 9 razredu pa se v okviru naravoslovnih in tehniških dni dejavnosti nameni vsako leto po štiri dni dejavnosti (to je 20 ur letno) realizaciji ciljev s področja gospodinjstva (za te dni dejavnosti so določeni cilji in predlagane vsebine, ki jih šole realizirajo).

2.3.1 GLAVNI POUDARKI VSEBINSKIH REŠITEV PRI POSAMEZNIH PREDMETIH SO NASLEDNJI:

SLOVENŠČINA:
Učitelji v celoti upoštevajo nov učni načrt, selektivno pa starega. Bistvena sprememba v novem učnem načrtu je premik v smer funkcionalnosti, v primerjavi z obstoječim pa je novi učni načrt razbremenjen tako pri obravnavi umetnostnih kot neumetnostnih besedil.
Učni načrt za sedmi razred je pripravljen tako, da omogoča izvajanje pouka na ravni fleksibilne diferenciacije.

ANGLEŠČINA:
Uveljavljene bodo določene novosti, ki jih prinaša prenovljeni učni načrt in to zlasti tiste, ki niso neposredno vezane na število ur, ki jih bodo imeli učenci v devetletki do 7. razreda. Osnova za poučevanje so torej učni načrti za zadnje triletje devetletke, ki pa so ustrezno prilagojeni glede na standarde znanja učencev, ki pridejo iz 5. razreda osemletke.
Učni načrt za sedmi razred je pripravljen tako, da omogoča izvajanje pouka na ravni fleksibilne diferenciacije.

BIOLOGIJA:
Pri prehodu učenci ne bodo imeli težav zaradi pomanjkanja znanja iz biologije, saj v sedaj veljavnih načrtih narave v 4. in 5. razredu obravnavajo vse tiste biološke vsebine, ki so podlaga za obravnavo bioloških vsebin v tretjem triletju devetletke (pri naravoslovju v 7. razredu in pri biologiji v 8. in 9. razredu).

FIZIKA:
V okviru predmeta naravoslovje v 7. razredu se ustrezno nadgradijo znanja, ki so potrebna za kasnejše poučevanje predmeta fizika v 8. in 9. razredu; prav tako je z vidika fizikalnih ciljev in vsebin moč navezati poučevanje predmeta naravoslovje v 7. razredu devetletke na poučevanje predmeta narave v 5. razredu osemletke.

GEOGRAFIJA:
Učitelji bodo uporabljali nov oz. prenovljen učni načrt za 7. razred devetletke oz. celotno triletje in bodo pri poučevanju tega predmeta ustrezno navezali na znanja pri predmetu družba v 5. razredu in na začetku 7. razreda dodali le uvodno temo v obsegu nekaj ur, ki bo jasno vpeljala v poučevanje geografije v 7. razredu.

GLASBENA VZGOJA:
Obstoječi učni načrt je glede ciljev in vsebin primerljiv z učnim načrtom za devetletko, zato v prehodnem obdobju pri prehodu ne bo večjih težav. Poudarjeno je poučevanje glasbe skozi dejavnosti.

GOSPODINJSTVO:
Za predlagani obseg ur pri predmetu gospodinjstvo je pripravljen učni načrt, ki vključuje dva modula. To sta ekonomika gospodinjstva ter hrana in prehrana, nekatere cilje pa so zastavili znotraj dni dejavnosti (npr. družina in stanovanje, konzerviranje živil, oblačila ipd.).

MATEMATIKA
Pri tem predmetu je uporabljena kombinacija obstoječega in novega učnega načrta. Stroka poudarja nujnost ohranjanja zaporedja obravnavanih snovi po razredih, kot so zapisane v učnih načrtih za osemletko. Nekatere sklope vsebin bodo izpustili (glede na stari učni načrt), nekaj malega dodali, npr. obdelavo podatkov. Določene sklope bi obravnavali po novem učnem načrtu, predvsem pa z novimi pristopi.
Učni načrt za sedmi razred je pripravljen tako, da omogoča izvajanje pouka na ravni fleksibilne diferenciacije.

NARAVOSLOVJE:
Po mnenju biologov, fizikov in kemikov je prehod iz 5. razreda osemletke v 7. razred devetletke možen brez večjih težav.
Strokovnjaki za kemijo so npr. že pripravili zelo konkretne izpeljave za posamezne vsebinske sklope, ki jih bodo učitelji poučevali pri predmetu naravoslovje v 7. razredu in jih navezali na standarde znanja predmeta narava v 5. razredu osemletke.

ŠPORTNA VZGOJA:
Pri rabi novega učnega načrta za 7. razred je treba določene cilje obravnavati manj poglobljeno in nekatere vsebine zgolj informativno, tako da jih ustrezno povežejo s cilji 5. razreda osemletke (to velja zlasti za področje gimnastike z ritmično izraznostjo, plesa in športnih iger).

ZGODOVINA:
V novi učni načrt za 7. razred se vključi le tematski sklop "Ostanki preteklosti - kaj uči zgodovina in kako spoznavamo preteklost" (4 - 5 ur), ki je sedaj zapisan v učnem načrtu za 6. razred devetletke. Tako se omogoči, da si ustrezno sledijo tematski sklopi, načrtovani v novem učnem načrtu.
Ker so v novih učnih načrtih ključna novost minimalni standardi znanja, lahko učitelji ustrezno načrtujejo in dajejo znotraj obsega ur poudarek temeljnim vsebinam ter se izogibajo prevelikim podrobnostim.

DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN ETIKA (ETIKA IN DRUŽBA):
Predmet se prične poučevati v sedmem razredu, to je tako kot v osemletki, zato prehod v 7. razred devetletke ne predstavlja nikakršne ovire. Predvideni cilji in vsebine se nanašajo na širša znanja, pridobljena zlasti pri družboslovnih predmetih.


2.3.2 DIFERENCIACIJA POUKA - NIVOJSKI POUK

Pojem diferenciacije v šoli najbolj enostavno obrazložimo z razdelitvijo učencev v skupine z namenom, da bi lažje izvajali čimbolj individualiziran pouk.
Učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti, sposobnosti, interese in znanja, znotraj oddelka posameznega razreda že v prvem triletju - notranja diferenciacija.

V drugem triletju in še v 7. razredu OŠ se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk. Nivojski pouk se lahko organizira le pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku, in to v obsegu največ do 1/4 vseh ur, namenjenih tem predmetom. Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, nivojski pa na dveh ali več ravneh - fleksibilna diferenciacija.

V 8. in 9. razredu pa pri omenjenih predmetih poteka samo nivojski pouk - delna zunanja diferenciacija. Učenci se razporedijo po ravneh zahtevnosti 
ob koncu 7. razreda (40. člen ZOŠ).
Tudi učni načrti za slovenščino, matematiko in tuji jezik so v 8. in 9. razredu pripravljeni tako, da so cilji oz. standardi postavljeni na treh ravneh znotraj istega učnega načrta.

 

2.3.2.1 Kriteriji za razvrščanje učencev na ravni

Učenec oz. učenka se za raven zahtevnosti pouka odloča ob pomoči staršev, učiteljev in šolske svetovalne službe.
V zvezi z nivojskim poukom v 8. in 9. razredu, v katerih lahko učenci prehajajo z ene na drugo zahtevnostno raven ob koncu ocenjevalnih obdobij, je PKKOŠ predlagala še podrobnejše rešitve za preverjanje in ocenjevanje znanja: učenci morajo imeti možnost preverjati in ocenjevati znanje na vseh ravneh, ne glede na to, na kateri ravni bodo pri pouku v 8. in 9. razredu. Tudi nacionalni preizkusi ob koncu devetega razreda bodo pripravljeni tako, da bo lahko učenec izkazal vse znanje, ki ga ima.

2.3.2.2 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV PRI NIVOJSKEM POUKU

Za ocenjevanje znanja pri predmetih slovenščina, matematika in tuji jezik v 8. in 9. razredu (učni načrti so pripravljeni tako, da so znotraj istega UN cilji oziroma standardi znanja postavljeni na treh ravneh), učitelj med šolskim letom uporablja 10 - stopenjsko točkovno lestvico (od 1 do 10 točk), na koncu šolskega leta pa pretvori točke v ocene na ocenjevalni lestvici od 1 do 5.

Ocenjevanje znanja na 10 - stopenjski lestvici poteka takole:

• če učenec doseže standarde znanja na 1. ravni, dobi največ 6 točk,

• če učenec doseže standarde znanja na 2. ravni, dobi največ 8  točk,

• če učenec doseže standarde znanja na 3. ravni, dobi največ 10 točk.

Če učenec doseže cilje na "svoji" ravni zahtevnosti, mu učitelj pomaga (dodatni pouk) pri doseganju ciljev na naslednji zahtevnostni ravni ter preverja in ocenjuje učenčevo znanje tudi na naslednji ravni.

1. Prehajanje med ravnmi zahtevnosti:

   Če je učenec, ki obiskuje pouk na najmanj zahtevni ravni, ocenjen v večini primerov znotraj enega ocenjevalnega obdobja s 6 točkami oz. je učenec, ki obiskuje pouk na drugi ravni, v večini primerov ocenjen z 8 točkami, se mu svetuje prehod na drugo oz. tretjo zahtevnostno raven.

   Če je učenec, ki obiskuje pouk na tretji oz. drugi zahtevnostni stopnji, ocenjen v večini primerov znotraj enega ocenjevalnega obdobja s točkami 7 in manj oz. 5 in manj, po presoji učitelja obiskuje pouk na isti ravni še eno ocenjevalno obdobje ali pa se mu svetuje, da prestopi na drugo oz. prvo zahtevnostno raven.

2. Pretvorba točk v ocene (lestvica od 1 do 5)

TOČKE	OCENE
0,1	1
2,3,4	2
5,6	3
7,8	4
9,10	5

Pretvorba točk v ocene upošteva oceno deležev ciljev oz. standardov, ki se na posameznih ravneh prekrivajo ( približno 40 % ciljev oz. standardov je razlika med 1. in 3. ravnjo zahtevnosti).

Ocenjevanje znanja ob zaključku 9. razreda predmetu tako, da upošteva:

• prevladujoče točke za posamezno oceno
• in vse ostale točke

Učenec uspešno konča deveti razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov devetega razreda in uspešno opravi zaključno preverjanje znanja.
V zaključno spričevalo se vpišejo učenčeve ocene iz devetega razreda; ocene pri predmetih, iz katerih je bilo opravljeno zaključno preverjanje znanja, pa so v enakovrednem deležu sestavljene iz ocene predmeta v devetem razredu in ocene, dosežene pri zaključnem preverjanju.

2.3.3 IZBIRNI PREDMETI

Izbirni predmeti so nov način prilagajanja osnovne šole individualnim razlikam in interesom učencev.

V 7., 8. in 9. razredu učenci in učenke izberejo tri izbirne predmete, ki so lahko iz leta v leto različni. Razporejeni so v dva sklopa:

• družboslovno-humanističnega in
• naravoslovno-tehničnega.

Šola mora v prvem sklopu obvezno ponuditi predmete: tuj jezik (drugi), retoriko ter verstva in etiko, ni pa nujno, da jih učenci tudi izberejo.

Učenke in učenci izberejo skupaj tri predmete, vendar največ dva predmeta iz enega sklopa. Vsakemu od obeh sklopov pripada torej vsaj ena izbira predmeta.

Izbirnim predmetom predmetnik namenja po eno uro na teden, razen tujemu jeziku, ki mu namenja dve uri.

Izbirne predmete lahko uvrstimo v naslednje skupine:

• tiste, ki pomenijo nove predmete - npr. drugi tuji jezik,
• tiste, ki pomenijo povezovanje znanja iz različnih predmetov ali predmetnih področij (strok) - npr. etnologija,
• tiste, ki pomenijo nadgradnjo določenega predmeta in/ali dodatno poglabljanje - npr. logika,
• tiste, ki v večji meri zasledujejo učenkine oz. učenčeve poklicne in izobraževalne interese - npr. obdelava gradiv.

Zakon določa, da mora vsaka osnovna šola ponuditi najmanj šest izbirnih predmetov (iz vsakega sklopa najmanj tri). V izbirnem postopku učenec rangira predmete glede na zaželenost izbora in se opredeli, iz katerega od obeh sklopov bo izbral dva predmeta. Šola nato ponudi predmete, za katere se je opredelilo največ učencev in oblikuje skupine za izvajanje pouka.

Izbirni predmeti so eno, dvo ali tri letni. Učenec lahko vsako leto zamenja izbirni predmet in v isti skupini so lahko učenci različnih razredov zadnjega triletja.

3. ZAKLJUČEVANJE OSNOVNE ŠOLE IN PREHAJANJE V NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE

Čeprav je zaključna ocena pri predmetih, kjer bo učenčevo znanje zunanje preverjeno in ocenjeno, sestavljena iz notranje in zunanje ocene (vsak ima polovični delež), na prehodu na srednješolsko stopnjo izobraževanja ne bodo odločale le zaključne ocene v devetem razredu in ne le ocene pri predmetih, pri katerih bo znanje preverjamo tudi z nacionalnimi preizkusi, temveč tudi ocene iz prejšnjih let (gimnazijski programi, v primeru omejitve vpisa). Tako bo delež zunanjega preverjanja in ocenjevanja znanja v seštevku teh ocen manjši v primerjavi s sedanjim stanjem, ko je razmerje med skupinskim (zunanjim) preverjanjem znanja in učiteljevimi ocenami 50% : 50%. Zunanje preverjanje in ocenjevanje znanja ob zaključku devetletke bo torej imelo občutno manjšo vlogo pri razporejanju učencev v nadaljnje izobraževanje in v osnovi ni postavljeno kot selekcijski mehanizem.

4. PRAVICE UČENCEV OZ. STARŠEV GLEDE IZSTOPA IZ PROGRAMA

Pravice so zapisane v 9. členu Odredbe o postopnem uvajanju programa 9-letne OŠ (Ur.l. RS, št. 22/1998, Ur.l. RS, št. 77/2000, Ur.l. RS, št. 62/2001).

Posamezni učenec, ki se vključi v program devetletne šole v šolskem letu 2002/03, lahko v soglasju s starši izstopi iz programa.Ob izstopu je potrebno učencu v dogovoru z njegovimi starši omogočiti vpis v drugo OŠ z osemletnim programom, pri čemer ima učenec pravico do povrnitve stroškov prevoza v šolo. Šola z osemletnim programom mora sprejeti učenca, ki želi prestopiti iz OŠ z osemletnim programom.

5. RAZBREMENITEV UČENCEV IN USTVARJANJE PRIJETNEGA POČUTJA V SPREMENJENI ŠOLI

Z devetletno šolo želimo preseči največjo pomanjkljivost sedanje šole, na katero opozarjajo tako učitelji kot starši: preobsežnost učnih načrtov in veliko učenja za šolo doma. S podaljšanjem osnovne šole na devet let se mora omiliti obremenitev učencev in časovni pritisk učiteljev pri obravnavi snovi. Poleg poudarka na različnih izobraževalnih vsebinah naj bi šola dala večji poudarek tudi različnim vzgojnim področjem in vseživljenjskemu znanju.
V novih učnih načrtih je namenjeno več časa utrjevanju in ponavljanju snovi pri samih urah. Seveda pa domače delo ostaja tudi v devetletni šoli primerljivo z drugimi evropskimi državami. Vsekakor pa je pri novih vsebinah dan večji poudarek kakovosti kot količini znanja.

6. ŠOLSKA PREHRANA

Vsem učencem bomo nudili možnost šolske prehrane: malice in kosila.

7. UČBENIKI

Vsi učbeniki, ki jih bodo učenci uporabljali, bodo v šolskem učbeniškem skladu, od koder si jih bo možno izposoditi. Letna izposojnina se bo obračunavala enako kot sedaj v osemletni šoli.

7.1 REGRESIRANJE ŠOLSKE PREHRANE IN UČBENIKOV

Šolska malica bo v devetletni šoli regresirana na enak način kot do sedaj.

8 PREVOZI UČENCEV

Urejeni bodo tako kot v osemletni šoli.